Danes sem spet skočil v vzhodno Slovenijo in sicer sem se odpravil na Paški Kozjak po transverzalno štampiljko in še malo višje do Špika. Vreme je bilo bolj kilavo z močnim vetrom in neprijaznimi oblaki. Svetloba za fotografiranje je bila totalno nezanimiva, za nameček pa še zanimivih motivov ni bilo ravno veliko. Prilagam sliko neke naključne cerkvice sredi hribovite pokrajine in šoštanjske elektrarne.
Prejšnji vikend smo se s foto klubom mudili na pustovanju v Ilirski Bistrici (slike najbrž še pridejo tekom naslednjega tedna – so že obdelane in čakajo na disku če cel teden). Čeprav smo pusta že zažgali in pokopali, je zima še vedno tukaj s sveže zapadlim snegom, zato sem šel malo pretegnit svoje noge na Polhograjsko Grmado (ja spet, so what).
Nekoč, pred davnimi… ah screw it, I won’t even try to go there. Tole so pač slike od današnjega sprehoda do Polhograjske Grmade. Čisto do vrha nisem šel, ker je bila višina snega preko neke normalne meje na kateri se hladijo moški testisi in sem se pač bal, da kakšen privesek ne zmrzne.
