Medvedjak

… no, vsaj trudil sem se prit nekam višje na današnje gnilo in poscano jutro. Zapeljal sem se nad Javorniški rovt, avto parkiral blizu doma Trilobit in krenil proti avstrijski meji. Ves čas me je spremljala megla in v golih krošnjah se je slišala moč vetra … bukve so se majale in škripale s svojimi okončinami, sem in tja je kakšnemu macesnu odpadel kakšen odslužen kos veje, ampak saj ni važno, važno da malo pretegnem noge in se naužijem svežega zraka. Ko sem prišel že skoraj do vrha, se je veter še okrepil in v valovih nosil meglo in snežinke proti meni … DOST MAM! Po dobri uri hoje navkreber, malo pred avstrijsko mejo, sem obrnil in se oddričal proti dolini.

Kremžarjev vrh

Napoved slabega vremena za srednjo in zahodno Slovenijo me je prisilila, da sem izbral transverzalno točko na Koroškem koncu. Kremžarjev vrh ni nič posebnega, kar se napora tiče (cca. 700m višinske razlike, dobra urca hoje za vešče pohodnike v eno smer), z vrha je razgled malce slabši, saj ga zastirajo drevesa. Če stopite malo nižje, kjer stoji koča, pa se dokaj lepo vidi na Uršljo goro in Slovenj Gradec. Ker je bilo na vrhu vetrovno in prilično mrzlo, sem se zatekel v kočo po štampiljko in pivo.
Na Martinovo soboto je bila koča ob dopoldanski uri presenetljivo prazna (zgodna ura najbrž), oskrbnika sta imela debato z lokalnim kovačem, ki je opravil s svojo dnevno dozo hoje in alkohola. Ob mojem vstopu je skozi svoje Cankarjeve brke postavil zanimivo uganko: “Koliko žebljev potrebuje dobro podkovan konj?”.

Jabolčnice in jabolčniki

3. oktobra smo v Jakovici pridelovali jabolčni sok in takrat sem vam obljubil še video posnetke. Zadevo sem danes uspel na hitro spraviti skupaj in objaviti na YouTube.

Posneto in zmontirano je bolj tako tako – se še učim.