Nanos
Bil sem na Nanosu … spet. Zdaj mislim da že tretjič, če me spomin ne vara. In vedno znova se našvicam. Ljudi je bilo za prvi maj veliko, na vrhu je bilo kot mravljišče in ob poti sem se že naveličal pozdravljati velike skupine ljudi.
Proti vrhu sem se odpravil z Razdrtega po strmejši poti, nazaj grede pa sem se vračal čez Sveti Hieronim (ne ni heroin, so don’t get any smart ideas) in zaokrožil proti Razdrtem.
Druga slikca pa bo za enga, ker so živalce gor, pa kar tri so, tako, da jih bo imel ja dovolj.
Jaka, tam okrog Polhovega Gradca (menda samo tam) rastejo ene posebne rože, ki se jim reče Blagajana oziroma Blagajane (kdaj cvetejo ne vem). Lahko bi jih šel enkrat poslikat. V tvojih slikovnih potnih poročilih jih še nisem zasledil. Sicer pa bom šel enkrat na obisk tja k sorodnikom, pa se bom pol dvignil še malo više, kjer rastejo.
Blagajane so letos že odcvetele.