Nekaj posnetkov s Košute

Ermanovec

Tale izlet bi pa toplo priporočal, ker je pokrajina tam zgoraj za spočit očesna zrkla. Sicer nisem kaj dosti poslikal, ampak sem se pa zato naužil svežega zraka in napolnil baterije.

Družbo mi je delala psička, ki se je prikradla iz vasi. Sledila mi je do vrha, se ustavila na malici pri koči (je dobila malo mojega sendviča) in odcapljala z mano proti dolini. V hosti je preganjala srno, ki je vsa prestrašena v nekem trenutku skočila čez gozdno pot samo par metrov od moje glave. Zadevščina je letela približno deset metrov po luftu in pristala na drugi strani gozdne poti nižje po bregu in odpeketala … psička pa za njo, kot da danes ni še nič jedla. Na koncu sem imel problem, ker zlodej ni hotel domov in mi je sledil skoraj do avta (mački so zakon).

PS: Dodal sem nov razdelek na blogu -> Dnevnik s slovenske planinske poti

Nanos

Bil sem na Nanosu … spet. Zdaj mislim da že tretjič, če me spomin ne vara. In vedno znova se našvicam. Ljudi je bilo za prvi maj veliko, na vrhu je bilo kot mravljišče in ob poti sem se že naveličal pozdravljati velike skupine ljudi.

Proti vrhu sem se odpravil z Razdrtega po strmejši poti, nazaj grede pa sem se vračal čez Sveti Hieronim (ne ni heroin, so don’t get any smart ideas) in zaokrožil proti Razdrtem.