Modrasovec

Vzpon na Modrasovec je dokaj enostaven. Potem ko se iz Vipavske doline dvignemo do Predmeje, lepo parkiramo avto in se podamo na pot. Jaz sem izbral južno pot, kjer sem lahko ob hoji po gozdu občudoval Vipavsko dolino (včasih bi si želel motorne verižne žage … ja motorke po domače).

Ko sem prišel do koče na Čavnu me je čakal le še sprehod po zasneženem bukovem gozdu in kmalu sem bil na vrhu Modrasovca. Zgoraj sem moral splezati na bivši vojaški objekt, da sem lahko normalno poslikal Golake oziroma bližnje hribe.

Vreme je bilo kot naročeno, sploh nebo je bilo željno sodelovanja. Vsekakor pa najbrž odigra veliko vlogo to, da sem vzpon začel ob 7:30 zjutraj … še kakšno uro prej, pa bi še bolj užival v fotografiranju.

PS: Dobro popoprana, kisla in zelo okusna jota v koči, kombinirana s črnim kruhom in laškim p3r0m je izredno pasala.