Trofaiach skozi moj viewfinder
No, pa jih končno dajem na displej. Zdaj je treba samo še skupaj z ostalimi člani foto kluba pripraviti izbor in postaviti razstavo.
Namen teh fotk je predstavit Trofaiach, ideja je pa bila, da bi fotografi iz Trofaiacha poslikali Kamnik ter fotografije razstavili v svojem kraju ter obratno. Čez nekaj časa pa se razstavi zasukata in bi v Kamniku visele slike Kamnika ter obratno.
Tukaj pa je nekaj primerkov:
Na Wikipediji ni kaj dosti napisano, ampak vemo, da so smodnišnico iz Kamnika premestili v Trofaiach, ker so se bali, da bi soška fronta prišla do Kamnika (yeah, like that ever happened). Tako se je Trofaiach prelevil v razmeroma delavsko mestece na 5km^2. Obratovali sta termo elektrarna in smodnišnica, ostalih stvari praktično niso imeli. Zdaj, ko je vse mimo, pa ima mesto občutek ghost town-a. Nič kaj zanimivega za fotkat, ljudi je bolj malo (srečuješ vedno ene in iste obraze), arhitekturno ni nič posebnega (smo pričakovali kaj več starih objektov), skratka bolj tako-tako vse skupaj. Si predstavljam, da sta se njihova fotografa v Kamniku počutila kot v raju za slikanje, glede na to, da sta šla do Predaslja (no, že sam center Kamnika ima več stvari za fotkat kot cel Trofaiach).
Je bilo prav smešno, ko so nas peljali okrog in rekli “tukaj je pa že druga občina, rajši slikajte na to stran”. Zdaj nekako razumem, zakaj sta njuna fotografa pri nas slikala en teden (mislim da toliko, vem pa da sigurno več kot tri dni), mi smo imeli pa na razpolago samo en dan, pa še to so nam taboljše ure za slikanje odžrli - zjutraj obvezno na kofe in popoldne hitro nazaj v SLO, da ne bomo slučajno imel kakšne prilike v dobri svetlobi slikat.
Kdo ga fejka: Jaka Ješe - študent univerzitetnega študija lesarstva, samooklicani računalniški frik, lahko-kategorni pohodnik in fotograf wannabe.
Lepo res.
Heeheej, long time no visit
Ok, sem že nazaj, da te, pardon, ti pokomentiram 
NE vem… to je seveda moje doživljanje te fotke in to ne pomeni, da je slaba 
Pa to tako ali tako veš 
#7 in #8 sta postmodernistični v primerjavi z #1, #2 in #5, rdeči vragec (avto) me asociira na minljivost vsega lepega, hitrga, barvnega na cesti Življenja… Pri bivši fabriki (#9 in #10) me malce zmrazi, ker takoj pomislim na tovarne smrti… čeprav zadnji del (#10) bolj spominja na fabriko misli in dobrih idej, ki iz klaužnge (nepotrebnih stvari) naredi nekaj novega, boljšega, svetlečega in krasnega 
Na #10 je zanimiva tudi zbirka tekstur: npr. čisto gladka bela stena proti diagonalnemu vzorcu zidakov tik pod streho, nato ragljasti rdeči zidaki proti mehkobi oken, navihana trava proti okroglinam gramoza, beli pesek proti navitju na kolutu… Odločila sem se, da je #10 moj favorit 
#14 in #15 sta skoraj hipnotični. Kot bi nekdo za delček časa ustavil svet…
Ostanki elektrarne (fotka #1) me spominjajo na prizor s kakšne topnjače. Zdaj zdaj se bo pokadilo iz topov. Ne vem zakaj, a #5 mi ni preveč všečna, mogoče zato, ker me preveč vleče v sliko… ali pa ima kaj opraviti s samo tematiko
Siljenje k nebu (#6) je živi spomenik človekovega napuha, ki bi rad stresel nebo in z njega vrgel bogEca
V delavskem naselju (#11) mi je všeč, kako si ujel radoveden pogled gospe… Dvorišče (#12) je spomin sedanjosti na preteklost, železnica pa je preteklost sama… V daljavi se zdi, kot bi nekdo razpotegnil vrv za perilo preko tirov
Uf, si se pa razpisala. Hvala za tale komentar, zelo dobro opazuješ.
Oprosti, ker sem bila (pre)dolga
Ob tvojih fotkah me vedno malo zanese 