fejker.net

Leitz - enodnevna ekskurzija

Pet zjutraj je bila ura, ko smo se zbrali pred našo fakulteto v Rožni dolini in že navsezgodaj je bilo pestro, ko so nam nekateri razlagali prigode iz ponočevanja izpred par ur.

Čas je bil za odhod na enodnevno ekskurzijo preko severne slovenske meje v tovarno Leitz, kjer izdelujejo rezalno orodje. Dva kolega smo izgubili nekje v KMŠ-ju prejšnji večer in zjutraj je bil kar problem, ko smo že odrinili, njiju pa od nikjer. Končno se je eden le oglasil na telefon in plan je bil, da nas z avtomobilom dohitita na prvem počivališču po cestninski postaji.

Vse lepo in prav - parkirata, zlezeta na avtobus in pok-na-bok, tako kot večina osebkov na avtobusu (razen šoferja valda). Slabih šest ur potovanja te kar uniči in ko pomisliš, da se boš nazaj peljal še vsaj toliko, te dotolče.

Pogled skozi steklo mi ni dal miru, če bi se sam peljal bi se ustavil vsaj N-krat, da bi poslikal vse motive, sploh kontrasti na poljih so bili vredni obrabe zaklopa. Parkrat sem zamudil zelo lepe posnetke, samo zato, ker je ali šofer grobo prestavil ali nenadno zavil. Nazajgrede so se nakopičili oblaki in sončni žarki so izgledali mamljivo.

V tovarni žal ni bila dovoljena uporaba priprav za zajemanje slik (konkurenčna špijonaža pa to ), tako da žal slik iz proizvodnega oddelka nimam … dobili bi pa predvsem detajle rezil in nekaj zanimivih strojev za brušenje in oblikovanje. Dokaj zanimivo, a nič pretresljivega. Sprehod po tovarni je vodil kar naš profesor, ki nam je preko mikrofona povedal marsikatero zanimivost.

Vabila je sosednja gostilna, kamor smo po ogledu odšli na kosilo (kaj drugega kot Wiener Schnitzel in Kartoffel - njama).

Naslednja destinacija je bila Lignorama, kjer se trudijo ljudem prikazat les v najboljši luči. Prostor je urejen kot interaktiven muzej s knjižnico. -> spet smeha polna skleda, ko se lesarji dobimo vkup. Imajo celo kotiček za otroke. Darja si je tudi dala duška. V spodnjih prostorih pa se nahaja rekonstrukcija stare venecianke, ki so jo tudi pognali (polnojarmeniki na videokaseti pri Mediču so 10× hitrejši, pa še razrežejo cel hlod v enem prehodu - zgodovina pač).
Zelo zanimivo vse skupaj, se vidi, da se trudijo.

Počasi je bil čas za odhod, ker smo že tako zamujali za tri ure (prihod pred faks je bil mišljen ob peti uri popoldne - mission impossible), a žal nas je ovirala tudi popoldanska petkova gneča, ki se je razkadila šele nekje na avtocesti okrog Saltzburga. Pred faks smo prišli šele ob pol devetih zvečer in avtobus je bil prazen v rekordnem času.

Če ne bi bilo tako živo na avtobusu nazajgrede, bi se vožnja še bolj vlekla, tako da smo se imel zelo zabavno, slike iz tovarne bom pa očitno moral enkrat it narest z najlonko na glavi sredi noči.