V kraljestvu kozoroga

24. julij, 2008 | objavil Jaka

Lahko bi rekel, da je ta izlet eden najlepših po slovenskih gorah in se ne bi dosti zlagal (manj zahtevna alternativa je recimo Slemenova špica). Predvsem odtehta srečanje z veličastno živaljo, ki kraljuje v tem delu Julijskih Alp (ali bolje rečeno, lenari).

Start ob 5:50 zjutraj iz Vrat (Aljažev dom v Vratih 1015m), čez Sovatno do Dovških vrat 2180m, do Pogačnikovega doma na Kriških podih 2050m in nazaj do Vrat. Skupaj sem hodil/fotkal/jedel cca. 9 ur.

Še se bom vrnil, čeprav sem zadnjih 20min tekel po dežju do avta. :)

Trofaiach skozi moj viewfinder

17. julij, 2008 | objavil Jaka

No, pa jih končno dajem na displej. Zdaj je treba samo še skupaj z ostalimi člani foto kluba pripraviti izbor in postaviti razstavo.

Namen teh fotk je predstavit Trofaiach, ideja je pa bila, da bi fotografi iz Trofaiacha poslikali Kamnik ter fotografije razstavili v svojem kraju ter obratno. Čez nekaj časa pa se razstavi zasukata in bi v Kamniku visele slike Kamnika ter obratno.

Tukaj pa je nekaj primerkov:

Na Wikipediji ni kaj dosti napisano, ampak vemo, da so smodnišnico iz Kamnika premestili v Trofaiach, ker so se bali, da bi soška fronta prišla do Kamnika (yeah, like that ever happened). Tako se je Trofaiach prelevil v razmeroma delavsko mestece na 5km^2. Obratovali sta termo elektrarna in smodnišnica, ostalih stvari praktično niso imeli. Zdaj, ko je vse mimo, pa ima mesto občutek ghost town-a. Nič kaj zanimivega za fotkat, ljudi je bolj malo (srečuješ vedno ene in iste obraze), arhitekturno ni nič posebnega (smo pričakovali kaj več starih objektov), skratka bolj tako-tako vse skupaj. Si predstavljam, da sta se njihova fotografa v Kamniku počutila kot v raju za slikanje, glede na to, da sta šla do Predaslja (no, že sam center Kamnika ima več stvari za fotkat kot cel Trofaiach).
Je bilo prav smešno, ko so nas peljali okrog in rekli “tukaj je pa že druga občina, rajši slikajte na to stran”. Zdaj nekako razumem, zakaj sta njuna fotografa pri nas slikala en teden (mislim da toliko, vem pa da sigurno več kot tri dni), mi smo imeli pa na razpolago samo en dan, pa še to so nam taboljše ure za slikanje odžrli - zjutraj obvezno na kofe in popoldne hitro nazaj v SLO, da ne bomo slučajno imel kakšne prilike v dobri svetlobi slikat.